[ Pobierz całość w formacie PDF ]
domu sedaj je on kakor tisti menih. Mati so umrli bratov, sestre ni, tuji ljudje gospodarijo tukaj, mnogo se je izpremenilo, kravice so druge, ovni drugani hru0 - ka je starej0 a postala, su0 ilnico so prestavili in vse, vse se je kolikor toliko predrugailo. Celo Turin, Turinek! A pes, ki se ga je bil hitro privadil, poloil je svojo kodrasto glavo na njegovi koleni in mu prijazno zrl v lice. Ah, Turin, ti me 0 e pozna0 ! vzdihnil je Marko. Pa sedaj ga je 0 e nekaj drugega skrbelo. Kaj, ko bi se jaz tudi nakrat spremenil v prah in pepel? 54 REJENEVA OSVETA BESeDA Groza ga je ob0 la. Prijemal se je za koleni in mea, za glavo in rameni, vse je bilo v starem, dobrem stanu. Pri tem preiskovanju je zadel zopet ob orglice v epu in vsa alost, vsa bolest mu ni mogla zabraniti, da jih ni izvlekel ter jel veselo orglati tja v jasni, mirni dan. Tako se ga je kmalu dobra volja lotila. Ko je pa opoldne gnal domov in je potem sredi tujih ljudi sedel pri kosilu, prijela ga je spet alost in z njo vred strah, kdaj, ob kateri priliki se bo izpremenil v prah in pepel. Govoril ni z nikomer in drugim domaim se tudi ni vredno zdelo ogovarjati ga, saj so ga imeli vsi za topega, blaznega, ki se je od bogve kod pritepel. In malo druga- ni so bili res ti ljudje kakor oni, ki so bili 0 e veraj na Markovem domu. Tudi ti so besede malo drugae zavi- jali, opravljeni so bili vsi v domao prteno, deloma suk- neno obleko, in platno, katero so imeli na sebi, bilo je mnogo bolj debelo in surovo nego ono, katero so bili pridelovali doma pred sto leti, tako je mislil Marko; kajti najmanj sto let je moralo miniti, odkar je bil on 0 el od tod. Tudi jed je bila druga; tu so imeli ovsenjak, ka- terega pred sto leti, ko Marko 0 e ni bil 0 el na bojo pot na Skaruno, niso ni kaj islali ali hvalili na Znojilah. Edino, kar je bilo staro, enako kakor nekdaj, to je bilo krmljenje ivine; ravno tako so ravnali s kravami, ravno 55 REJENEVA OSVETA BESeDA tako z ovcami kakor pred sto leti, in mleko in maslo, ki so ga kuhali, in sir, ki so ga napravljali, to je bilo 0 e vse enako. Marko je prebil ves teden na Znojilah. Prve dni se je 0 e nekolikokrat zjokal in tudi 0 e nekajkrat povpra0 al dolgega Martina, ali prav niesar ne ve o Petru, o Marici, o Joefu, in ko je ta nejevoljno odmajeval, povesil je na0 fant glavo in alostno opravljal naprej svoj posel. Stari gospodar se ni brigal zanj, vesel je bil, da ima hlapca zastonj pri hi0 i, drugim pa itak na misel ni pri0 lo, zme- niti se kaj ve za pritepenca. ez tri dni se je zdelo Marku, da je od nekdaj tako bilo na Znojilah. Seveda ga je v etrtek nekaj neprijetno zbu- dilo iz tega preprianja. Na pa0 i se mu je bila ovca izgu- bila, ko je bil preve zami0 ljen v svoje orglice, in ko se je brez nje vrnil domov, ga je dolgi Martin, ki je bil oetu za drobnico odgovoren, neusmiljeno pretepel. To se Marku pred sto leti ni nikdar bilo v tako obili meri zgodilo in zato je dejal da je vedno slab0 e na svetu. Takoj pa mu je pri0 el zopet v misli tisti mladeni, ka- teremu se je, zapeljanemu po krivem preroku, tako sla- bo godilo na svetu. Vzel je torej vse udarce kot nekaj zasluenega, neobhodnega, in dasi je krial, kakor bi ga iz koe drl, vendar ni util v srcu, da se mu godi kaka krivica. Zasluil si, sedaj pa trpi! dejala mu je vest. 56 REJENEVA OSVETA BESeDA In v soboto zveer pa v nedeljo zjutraj tedaj je bilo 0 ele udno! Gospodar Znojilec je velel po veerji Martinu: Fant naj gre s teboj zjutraj k ma0 i. Ne, oe, dejal je Martin, jaz pojdem ob desetih. Staremu to ni bilo ni kaj prav, ker je Martin potem rad obsedel v krmi, ako je 0 el dopoldne v cerkev. Naj gre pa s hlapcem! Ti pa glej, da bo0 opoldne doma! godrnjal je stari. Marka pa je ta vest grozno pretresla. Z doma se je videla prijazna cerkev na nizkem holmu, ravno tako kakor pred sto leti, toda kadar jo je ugledal, pre0 inil ga je neznan strah: spominjal se je vedno in vselej ob tem pogledu onega nesrenega meniha, ki je ptico poslu0 al in ki je potem v cerkvi na mah razpal v prah in pepel. Do sedaj se mu je, izvzem0 i, da je bil enkrat tepen, ves teden dobro godilo, torej tu ni bilo ve nevarnosti, da bo naenkrat po njem; toda kaj bo v cerkvi? Zato tudi ni rekel niti da niti ne, ampak zaril se je nad hlevom prav v zadnjem kotu pod podstre0 jem globoko v seno, s trdnim namenom, da ga nihe ne naj- de in da ne pojde v cerkev. Hlapec ga je klical navsezgo- daj, vekrat in glasno, toda zaman. Od0 el je torej brez njega. Tudi dopoldne o Marku ni bilo ni duha ni sluha. 57 REJENEVA OSVETA BESeDA Tial je 0 e vedno v senu na hlevu v strahu, da ga kdo siloma vlee v cerkev in da se tam izpolni nad njim ka- zen, ki mu je bila gotovo namenjena. Zato tudi ivine ni opravil. A iskal ga ni nihe, kajti vsi so mislili, da je 0 el ob desetih z Martinom in da se vrne z njim. Oetova slutnja se je pa tudi glede Martina izpolnila; opoldne ga ni bilo domov. Stari gospodar se je grdo dral, hlapec pa je preklinjal Marka, ker je moral ivino opravljati. 58 REJENEVA OSVETA BESeDA 4 opoldne enkrat je Marko prilezel iz svojega skriva- Pli0 a in nesrea je hotela, da ga je hlapec koj zapa- zil. Kje si bil pri ma0 i? In kdaj? zarohnel je nad njim. Marko si ni upal ziniti. Nikjer nisi bil; saj se te same pleve dre, mrcina ti lena! akaj, jaz ti pokaem! Rek0 i, skoi pod kap po suh, na debelem koncu od- lomljen cepec, katerih je lealo tam ve za podom, ter jame udrihati po deku. Ta je skakal in krial in skoro bi bil sedaj raj0 i videl, da se takoj spremeni v prah in pepel. [ Pobierz całość w formacie PDF ] |