[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Galengano je odskoãil s strahotnim krikom. »Ne bodi bojazljiv,« mu je velel menih, »sicer te me- sto enournega trpljenja zadene veãno trpljenje.« »MoÏje, primite ga; nebe0 ko kraljestvo se ne more nikdar preplaãati.« »Umri raj0 i, kakor da podpi0 e0 ,« je kriãal menih. Toda Galengano se ni mogel veã ustavljati bojazni pred trpljenem in pred smrtjo. »Podpi0 em, pa naj se zgodi kar hoãe,« je zaklical in pristopil k mizi. Prijel je za pero, a menih ga je pahnil na stran. »Pekel se odpira pred tabo; re0 i svojo du0 o,« je kriãal menih. »Glej, gospod te ãaka. Nad zvezdami sedi in te kliãe: Mihael Galengano bodi pogumen, da pride0 k meni!« »Galengano,« je dejal Komolja, »ãe ne podpi0 e0 , ti iz- trgam jezik in izÏgem oãi!« »Tvoja du0 a pride v nebesa,« je dostavil menih. »In glavno je, tvoje premoÏenje ostane sveti cerkvi,« je pripomnil Komolja. 72 NA DEVINSKI SKALI BESeDA Galengano niti razumel ni, kaj se govori, Juri je pa bil tako razburjen, da ni mogel veã gledati tega prizora. »Konãajte Ïe vendar,« je zaklical Komolji, »to je Ïe pregrozno.« Stopil je potem pred meniha in mu ostro pogledal v oãi. »Pred 0 kofe bom poklican,« je vpra0 al. »In kdo bo moj toÏnik?« »Jaz,« je odgovoril menih. »In kdo si ti?« »Reven menih sem, sluÏabnik Gospodov; bosonog hodim po svetu in prenoãujem v cestnih jarkih; meni ne more nihãe niãesar vzeti, ker niãesar nimam. Ali zapom- ni si: moãnej0 a kakor vsak meã, vsaka trdnjava in vsak vihar, je volja pravega moÏa.« »In kako se zove0 ?« je vpra0 al devinski gospodar. »Ime mi je Dominik,« je odgovoril menih. Ta razgovor je pretrgal strahovit krik. Juri se je obrnil in zagledal Komoljo, ki je vihtel v roki pismo, katero je pospisal Mihael Galengano, in je sli0 al besede: »Bratje tisoã srebrnikov smo vzeli sveti cerkvi in spravili eno spokorjeno du0 o v peklensko oblast! To je dvojen uspeh za nas razbojnike.« Tudi ko se je polegel hrup, ni mogel Juri nadaljevati svojega razgovora z menihom, zakaj razbojniki so se zdaj usuli okrog njega in spoznal je, da je pri0 la ura, ko 73 NA DEVINSKI SKALI BESeDA bo ta stra0 ni sod sodil tudi njega. Po vsem tem, kar je bil videl, je sklepal, da ga pahnejo sodniki razbojnikom pod noÏe, kakor se vrÏe meso divji zveri. Eden razbojnikov je sku0 al prebuditi ârnega Petra in spanja. »Hej, poglavar, hej Peter, zdaj pride na vrsto tvoj jet- nik! Hej, ali sli0 i0 Peter? Tvoj jetnik je na vrsti!« ârni Peter se je zganil. Pogledal je z motnimi oãmi okrog sebe in jecljal: »Aha, da res je moj jetnik ãisto moj! Razme- sarim ga na kose in pil bom njegovo kri, da postanem tako moãan in o0 aben kakor je on.« Peter se je dvignil s stola in grozeã Jurju z bodalom je zakriãal nanj: »Tvojo kri bom pil, devinski Juri, tvojo kri hoãem piti in se z njo opijaniti. Ali me razume0 ?« Nekateri razbojniki so zavrisnili od veselja, drugi so sicer molãali ali mirno ãakali, kaj se zgodi. Juri je ãutil plamteãe poglede, ki jih je obraãal nanj Komolja, ali ni utegnil razmi0 ljati, kaj da pomenijo. »Tovari0 i, pripeljite mi tu sem pred noge mogoãnega devinskega gospodarja; tu sem, da mu prereÏem vrat in se napijem plemenite krvi.« Poãasi je pristopil Juri; pristopil je sam in ponosno se je drÏal, da soga razbojniki na tihem obãudovali. ârni Peter mu je zrl z zado0 ãenjem v obraz, ga mot- ril od nog do glave in se hripavo smejal. 74 NA DEVINSKI SKALI BESeDA »Ali je to lep dan zame,« se je radoval ârni Peter. »De- vinski gospodar pa je moj jetnik.« »Jaz nisem tvoj jetnik,« je zagrmel Juri; »devinski gos- podar ne more biti jetnik strahopetca.« ârni Peter je zarjul kakor obstreljen volk in kri mu je zalila oãi. Poãasi je vstal s svojega sedeÏa in stiskaje krãe- vito svoj noÏ je vpra0 al: »Kaj si dejal? Da sem jaz, ârni Peter, strahopetec?« »Strahopetec si, da,« je odloãno odgovoril Juri, »in vsi tvoji tovari0 i so priãa za to. Na0 la sva se, ti ârni Peter, in jaz na samotnem kraju. Gospa Juta je bila Ïe odjezdila sama sva bila na mirnem prostoru. Jaz sem imel noÏ in palico. In jaz sem te tam Ïalil, krvavo in smrtno Ïalil; jaz sem te tam izzival na boj, a ti nisi imel poguma dvigni- ti svojo palico, marveã si poklical trideset svojih ljudi na pomoã, da so me zahrbtno napadli in razoroÏili. Ali to- rej nimam prav, ãe ti oãitam, da si strahopetec, ki se 0 e ganiti ne upa, kadar je treba pokazati pogum, ki ima0 samo dolg jezik, a bojazljivo srce.« Grozni ârni Peter, ki se 0 e nikdar v svojem Ïivljenju ni ustra0 il, je bil zdaj brez sape, brez moãi, in se je moral drÏati za mizo, da ni padel. Kakor do skrajne ljutosti razdraÏena zver je 0 kripal z zobmi in gledal Jurja. Razbojniki pa so spo0 tovali osebni pogum, ki ga je pokazal Juri in nobeden izmed njih ni ãrhnil besede. Ko- molja je slonel ob zidu in se smehljal. 75 NA DEVINSKI SKALI [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ] |