[ Pobierz całość w formacie PDF ]
tisto, kar na boÏji poti biti ne bi smelo. Pa vse tisto razume prav 0 ele zdaj, ko so mu zidarji povedali, da je pustila otroka in pobegnila z nekimi glu- maãi. 241 BELI MENIHI BESeDA In za tako drajno je ubil ãloveka in zgubil domovino, si zagrenil Ïivljenje in obteÏil vest . . . ! Vest ga je zaãela peãi. Ali je vreden lepe ljubezni, ki mu jo zvrhoma daje ne- vesta Jelena . . . ? Ampak potrudil se bo, da je bo vre- den, kakor je je potreben! »Da se le opat ne bi kaj upiral . . . !« ga je skrbelo, ko se je bliÏal Stiãni. 242 BELI MENIHI BESeDA XVIII. rh Ljubljanski je bil taãas v hudem precepu. Srce Umu je Ïelelo, da bi zavihral na Svibno in odloãno zasnubil grofiãno Zofijo, dolÏnost ga je pa vezala, da ni mogel nikamor. Ogrska drÏava Ïe skoraj dve sto let ni veã rinila v za- hodne deÏele, velika0 em svojim pa tudi ni branila, ãe so s ãetami klateÏev in razbojnikov uhajali ãez mejo in ple- nili in divjali z ognjem in meãem, kakor njih pesjanski predniki Obri. âeprav torej nihãe ni mislil na vojno drÏave z drÏavo, Urhu je vendar bilo skrbeti, da se deÏela, posebno Sa- vinjska krajina, pripravi za obrambo. Dan za dnem so na ljubljanski grad prihajali brzi sli in vedeli zmerom bolj, da se tam za Dravo 0 irijo vesti o drhalih ogrskih divjakov, ki hoãejo ãez mejo. To vse mu je prizadevalo dosti dela in skrbi. Obenem ga je pekla huda srãna boleãina. Majnhalm Vi0 enjski, tako je sli0 al, venomer lazi na Svibno in se sladka okoli Zofije, ta ga neki prav rada gleda in oãe se kar samo smehlja. »Zvodnik stari!« je renãal sam vase. »Kaj je pozabil, da je hãer obljubil meni?« 243 BELI MENIHI BESeDA Mislil je sem, mislil je tja in naposled dal poklicati pi- sarja Sladkonjo. TomaÏ Sladkonja je bil Ljubljanãan iz stare, stare hi0 e. Star0 i so mu bili bogati trgovci in niso imeli drugih otrok. Ko je napol odrasel, so ga poslali v âedad, da bi se iz0 olal za uãenega moÏa. Preden se je iz0 olal, so mu umrli. Ostal je sam. Naveliãan, kakor je bil, je brÏ pustil 0 olsko uãenost in se lahkomiselno spravil nad dedi0 ãino. In ni bilo veã dolgo, pa jo je lepo zakockal in zaveseljaãil. Postal je ãisto ubog in 0 e bolj sam. A ker je bil vendarle uãen ãlovek, saj je znal pisati in brati, izbrano govoriti, skladati pevne pesmi in jih s plunko peti, je dobil sluÏ- bo na gradu. Urh ga je zelo cenil zaradi te uãenosti in zaradi druge porabnosti. »Ko le vinski ne bi bil tako!« se mu je vãasih smehljal, ãe je preveã motoglavil in di0 al po vinu. TomaÏ Sladkonja je vstopil in je bil tudi zdaj ves te- Ïak, da je po sobi udaril vinskih puh, kakor ãe bi ãep odletel sodu. »Kak0 en pa si spet?« ga je Urh pogledal napol neje- voljno, napol dobrovoljno. »Glej, na pot sem te hotel poslati, pa kaj, ko vem, da 0 e na konja ne pride0 , nikar da bi opravil, kar bi ti naroãil!« »Resniãno, resniãno vam povem, silni gospod vojvo- da, vãeraj je bilo, kar je bilo danes se nisem 0 e od- 244 BELI MENIHI BESeDA te0 ãal z vinom, ãeprav sem Ïejen kakor kanja pod ne- bom!« »Pojdi, v mrzlo vodo potekni betico, da se ti izkadi tisto!« »Bom. A ãe bi se vendarle 0 e drÏalo kaj vãeranjega dne, v sedlu bi mi pre0 lo vse, preden bi se gobec spenil konju!« »Ali bi se upal na pot?« »Ta trenutek! Samo meãek bi si opasal in ostrogo pri- vezal na peto, pa bi 0 el na dno pekla, ãe bi mi ukazali!« Urh se je molãé smehljal, potlej pa mu je dejal: »Pri- pravi se, na Svibno pojde0 !« »Bom precej, 0 e odÏejal se ne bom prej!« se je uãeni sluÏabnik priklonil in 0 el, da bi si zbral spremstvo. Urh se je medtem spravil, da bi za grofa Ostrovrhar- ja napisal vljudno pismo. Pisal je, izbiral besede, pisal in pihal od jeze, pa so same trde, nevljudne in neprijetne besede silile iz peresa. Nak, niã pravega ni mogel napisati. »E, Sladkonja naj nese kar ustno poroãilo!« se je na- posled odloãil. »Tako bo bolj vljudno in prijazno, ãeprav bi ga napol pozabil spotoma.« «Pisanja ti ne dam nobenega 0 e zgubil bi ga do tja,« je rekel, ko se je Sladkonja pri0 el pokazati. »Pa mi kar tako naroãite, vse bom opravil po besedi natanko!« 245 BELI MENIHI BESeDA »Da. Na Svibno pojdi, gospodu Otonu grofu Ostrov- rharju se lepo pokloni in ga vpra0 aj, kdaj sme Urh grof Ljubljanski priti snubit grofiãno Zofijo!« »O, slava Bogu, kaj Ïenite se? In jaz pojdem kako [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ] |